This entry was posted on ponedeljek, september 17th, 2007 at 13:36 and is filed under Bedarije, Norci, Televizija. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.
Sreča in ljubezen …
… ko bom umrl če bo čas.
Tale post bo sicer čisto iz konteksta ampak je nekaj kar moram spravit iz sebe 
Cele dneve gledam kako sta sreča in ljubezen smisel življenja, kamorkoli se obrnem. My ass. Verjamem pa, da je to odličen izgovor ža človeka, ki se pri 30ih zave, da bi že moral imeti kariero. Potem življenje preživi v 20m2 in je navdušen nad dejstvom, da ima družino in je nasploh srečen in to je smisel in cilj življenja.
Celoten smisel življenja je uspeh. Basta. Vse ostalo je samo pretvarjanje ali posledica pranja možgan. So samo ljudje, ki to naredijo in ljudje, ki si to želijo. Vseeno kaj ljudje govorijjo pri 40,50,60ih pri 18ih ga ni človeka, ki bi si želel čez 10 ali 15 let delati v “cubiclu“.
Večina glasbene in filmske industrije prodaja ravno to. Možnost, da ima človek za 3 in pol minute pesmi oz. 90 min. filma občutek, da je eden najsrečnejših na svetu. Še v akcijske filme je treba vpresti ljubezensko zgodbo in glavnega junaka, ki celotno zadevo dela iz ljubezni (do umrlega, familije, …).
Bad man je seveda uspešen tajkun. Tudi v Sloveniji velja prepričanje, da si lahko uspešen samo če ne igraš po pravilih, ampak to je že tema kakšnega posta v prihodnosti.
Polovica Slovenija (ne nujno slovencev ) se pri 20ih oblači v fake armanije, rolexe in vozi 15 let star Audi. Pri 35ih so ljudje prepričani, da se jim je zgodila huda krivica, ker nimajo uspešnega podjetja ipd. kljub temu, da se se njihovi življenski uspehi do 30-ga leta merili v količini popite pijače čez vikend.
Moja sreča se meri v €-ih, smisel v uspehih. Blondinka pa tako ali tako pride z Porshom 
Tale post je verjetno večini popolnoma nerazumljiv. Je bolj izpad, kot kakšno utemeljeno mnenje.
5 Responses to “Sreča in ljubezen …”
Leave a Reply
Kdo
Christian Miklavčič
19-letni študent / podjetnik.
september 17th, 2007 at 23:06
Mah, jaz se strinjam s tabo :), ne sicer 100% ampak recimo 95 % :), pa hvala da si to napisal, si vem da je še vsej en takšen, ne pa mati ki mi bluzi kako me samo $$$ nebo osrečil … :).
september 18th, 2007 at 7:09
Se strinjam. @Jernej: Men je to punca bluzla, sem jo pac pustil.
september 18th, 2007 at 10:34
Blondinko, ki pride s Poršom raje vrnem.
Sicer pa velja tudi obratno, sama količina denarja te ne osreči (kratkoročno že, vendar je življenje na srečo veliko daljše). Je pa imel prav nekdo, ki je rekel, da si z denarjem ne kupuje sreče, temveč odkupuje nesrečo.
september 18th, 2007 at 15:36
ha, ha in … ha
Vzemi malo Nikomahovo etiko v roke, kjer se Aristotel čez celo knjigo ukvarja o smislu življenja in o sreči.
Tvoj “problem” je, da si srečo predstavljaš kot stanje. Sreča je stanje zgolj v tem smislu, da pride kot posledica nekega dejanja oz. dogajanja.
Problem je tudi, ker “ozkomiselno” sklepaš, da je vsem uspeh denar. Kako za vraga bi se svet razvijal, če bi vsem bil cilj samo kopičenje denarja? Tehnologija bi zastala brez g33kov, ki res dajo svoje srce v projekte in šele na zadnje pomislijo na denar …
Vem, da niti pomislil ne boš, da bi vzel v roke Nikomahovo etiko, zato bom zaključil tole pisanje, ker se nima smisla (filozofsko) prerekati s tabo.
Kot človek, ki pa mu ni vseeno za soljudi, ti prijazno svetujem, da ob služenju denarja poskrbiš tudi za ostala področja v življenju in tako živiš v nekem “balance”-u: socialno-družbeno, zdravo in krepko telo, duhovni oz. osebni napredek, pomoč soljudem.
… lahko pa prebereš ta post čez 50 let, ko boš ležal na dragi in fancy (bolniški) postelji z željo, da bi v življenju storil še kaj več kot zgolj umrl bogat …
september 18th, 2007 at 15:50
Lej pač imajo ljudje različne prioritete. Tisti g33ki (z redkimi izjemami), ki dajo srce v projekt ne razvijajo stvari, ki bi nekaj revolucionirale. Oni samo že obstoječo tehnologijo priženejo do roba. Prave revolucije se odvijajo znotraj zidov korporacij, ki porabijo miljarde za razvoj.
Nimam namena filozofirat škoda mojega časa. Nimam pa nič proti geekom, ljudem, ki delajo za skupno dobro ipd. Go ahead. Samo jaz ne bom
In če sem sociopat?