This entry was posted on Tuesday, October 9th, 2007 at 17:54 and is filed under Bedarije, Posli. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.
Kaj se mi je zgodilo v zadnje pol leta …
Danes sem imel veliko preveč časa. Im sem razmišlaj… Tudi to počnem =)
Pred pol leta nisem vedel ali bom končal četrti letnik in sploh prišel do mature. Pa nisem bil niti med slabšimi (Življenje na VegoviTM). Moj pogled v prihodnost je segel en teden vnaprej. Denar mi je prinašalo spletno oglaševanje. Vse za kar sem živel je bil Click Through Rate, Cost Per Click, promet in PageRank. Sploh ne slab zaslužek, ampak negotov in kratkoročen način.
Danes začenjam študij podjetništva. Na maturi zgrešil status zlatega maturanta za eno točko. Delam z svojim podjetjem (s.p.). Preden se česarkoli dotaknem dobro premislim kakšen vpliv bo to imelo na dolgi rok na moje življenje (predvsem v poslovnem smislu). Nasploh se je moj način razmišlanja zelo spremenil. Danes razmišljam predvsem kako stvari delati bolje, hitreje in bolj učinkovito. Pred pol leta sem razmišljal kako bom v naslednjem tednu nagrabil čim več evrov (no to se ni spremenilo samo način se je
).
Največji napredek je bil sposobnost, da trenutni nagon vsaj za toliko časa upočasnim, da znam premisliti kaj počnem in preusmerim energijo v koristno smer. ** iPhone je bil nakup za dušo in je izključen iz tega
**
Svoj čas cenim enako kot prej. Sem pa danes dosti bolj sposoben to vrednost tudi dejansko dosegati.
Kaj vse se bo še zgodilo v naslednjih (deset)let(j)ih, če se je že v zadnje pol leta moje razmišljanje tako spremenilo.
Še izpad pred koncem:
Ravno zaradi časa in dela, ki ga vlagam v svojo prihodnost in ga porabim, da zaslužim toliko, kot zaslužim se mi zdi zamalo tale “street mugging”, ki ga je zadnje čase vedno več. V zadnjem mesecu me je že dvakrat v Tivoliju ustavila (različna) skupina parih opic, ki so hotele denar/telefon/… Še nikoli niso od mene dobili niti centa. Prav zaradi vsakega krvavo zasluženega evra. Pa pri mojih 175 cm / 65 kg nebi imeli problemov če bi bili malo manj leni in zadeve fizično porihtali.
Gre za princip. Med mene in moj denar nebo brez truda prišel nihče. Ni lepšega kot močno zmeden pogled treh za glavo večjih krampov, ko jim povem, da od mene ne dobijo ničesar in, da niso vredni mojega časa. Vsi trije skupaj nato naberejo 90 IQ točk in ponavadi spravijo skupaj kakšen “srečo imaš, spizdi” stavek pol minute kasneje, ko že obupan odhajam.

October 9th, 2007 at 22:38
Čestitke za pogum! In vse uspehe v tem obdobju!
Pri opicah pa vseeno pazi - živali imajo težko predvidljive vzorce obnašanja.