Christian Miklavčič

Čtivo: Tipping Point

Tipping Point je best-seller, ki definitivno ne razočara. Ko ti po 200 straneh še ni jasno zakaj bi kdo sploh hupil to knjigo Malcom Gladwell vse poveže in vse, kar si prebral dobi smisel

Tipping point govori o fenomenu družbenih epidemij in kako ta fenomen uporabiti sebi v prid (predvsem v marketinške namene). Socialne epidemije se naj bi tako začele in širile, ko so poravnani trije pogoji The Law of Few, The Stickiness Factor in Power of Context.

Z The Law of Few skuša Gladwell predstaviti kako na širjenje socialnih epidemij vplivajo posameziki z velikim osebnim “networkom” poznanstev. Mit, da je vsak človek povezan z X igralcem v največ 6ih korakih Malcom potrdi z dokazi. Obstaja majhen procent ljudi, ki so po naravi tako družbeni, da so sposobni med kratkim poletom vzpostaviti poznalstvo, ki ga bodo vzdrževali tudi v prihodnosti.

V 60tih je nek psiholog poslal pismo 160 ljudem v katerem jih je prosil, da ga posredujejo osebi, ki bo zmožna pismo forwardirati tako, da bo kar najhitreje prišlo do določenega odvetnika v New York-u. Pričakovano število “hop-ov” je pri različnih strokovnjakih variiralo od 70-100 posredovanj. Pisma so potrebovala 5 ali 6 skokov. Ampak to niti ni tako presenetljivo kot dejstvo, da so zadnje posredovanje v vseh 160 promerih (z celotnega sveta če se ne motim) polovice pisem opravile tri osebe.

The Stickiness Factor je nekakšen index koliko se bo določena epidemija (ali oglas naprimer) osebe prijela. Oglas lahko prikažeš v finalu Superbowla pa ne bo pametne reakcije kupcev. Zanimiv je poizkus psihologov v kampusu nekega amerišlkega collegea. Razdelili so nastotine letakov za ceplenje v ambulatni na kampus. Odziv je bil minimalen. Nato so na zadnjo stran letakov dodali majhen zemljevid, kjer je bila ambulanta označena. Kljub temu, da so vsi študenti vedeli kje je ambulanta so se na drugi letak odzvali skoraj 10x bolj kot na prvega. Z majhnim zemljevidom so študentom dali vedeti, da se bolezen nahaja tudi v njihovi bljužini.

Power of Context je samo malo drugačna ponazoritev Zimbardovega poizkusa (”The Stanford Prison Experiment“). Prikaže, kako lahko okolje vpliva na obnašanje posameznika. Tako so naprimer z rednim čiščenjem vagonov na podzemni železnici skoraj izkoreninili “švercanje” potnikov brez kart in kriminal na železnici. Brez kakršnih koli dodatnih varnostnikov ali spremebe pri preverjanji kart so ljudje, ki so se vozili v čistih vagonih svoje obnašanje prilagodili temu.

Dejstva so skoraj neverjetna. Enako so naredili z kriminalom v New Yorku. Takoj, ko so začeli čistiti grafite je kriminal DRAMATIČNO upadel. V petih letih je število umorov v NY upadlo za 64,3%.

Avtor se ponudi ogromno case-studiev in dokazov. Knjiga je resnično izjemna in se je ne da  prehvaliti. Ne gre samo za “marketing” ampak za knjigo, ki bo spremenila dojemanje takih epidemij (kajenje, odvisnosti, prodaja podjetij, samomori ipd.) in nasploh odivov ljudi. Kar naenkrat opaziš, da si uporabil nasvet, ki ga Malcom ponudi v parih stavkih na random strani v knjigi. In deluje

Vmes se pojavi še kopica nekih “zakonov”. Med drugim zakon 150tih. Kjer je “dokazano”, da več kot 150 ljudi v skupnosti ne more funkcionirati kot celota. Takoj, ko število preseže 150 ljudi (oz. 147 če smo natančni) ljudje začnejo formirati manjše skupine. Vse naj bi bila zasluga omejenega števila možganskih povezav, ki nam omogočajo omejeno število “dobrih” poznanstev.

Podjetje Gore-tex tako takoj, ko tovarna doseže 150 zaposlenih naredi novo tovarno 10 kilometrov stran. Tako se v vsaki tovarni poznajo vsi med seboj. Od inžinirjev, do marketinškega in računovodskega oddelka pa do delavcev v proizvodnji.

Odločil sem se, da bom med prazniki prebral kakšno knjigo za svojo duši (trenutno sem čisto v psihologijo ). Tako, da bo The Four pillars of investment, ki je naslednja “na vrsti” (predvsem zaradi tega koliko je knjigo hvalil Nejc) počakala. Naslednje čtivo pa bo The Lucifers Efect, ki jo je priporočil Dejan. (Avtor je Zimbardo, ki je izvajal slavni Prison Experiment).

Leave a Reply